»Ocenjujemo, da se večina upokojenih espejev ne bo odločila za t.i. polovično reaktivacijo, kar bi pomenilo polovično zamrznitev pokojnine. Večina bo svoja podjetja raje zaprla, nekateri bodo svoje storitve opravljali na črno, država pa tako ne bo deležna plačila davkov in prispevkov. Zaposleni pri njih bodo izgubili delo in bodo prav tako postali breme za državo. Če želi podjetnik v pokoju opravljati še svojo samostojno dejavnost, je torej koristno tudi za državo,« pojasnjuje Dušan Bavec, svetovalec pri OZS.

 

Po mnenju OZS je pokojnina na podlagi dolgoletnega plačevanja prispevkov zaslužena pravica zavarovanca, do katere bo posameznik upravičen, četudi dejavnosti nima več. Zakonodaja mora podjetniku omogočiti uživanje celotne pokojnine, kljub temu, da ob tem opravlja še svojo samostojno dejavnost. Če upokojenec, kljub uveljavitvi polne pokojnine, še naprej opravlja določeno samostojno dejavnost, imajo od tega koristi vsi – upokojenci, država in ostali državljani:

 

• manj bo sive ekonomije, dela na črno oz. šušmarjev;

• državne blagajne (ZPIZ, ZZZS, državni proračun) bodo dobile več prilivov kot sedaj, poleg višjega pavšalnega prispevka še prispevke za zaposlene delavce;

• potrošniki bodo imeli večjo ponudbo; preprečili bomo izumrtje drobne obrti; 

• upokojeni espeji tako ohranijo aktivno starost, kar posledično pozitivno vpliva na njihov materialni, zdravstveni in psihosocialni položaj; 

• zmanjša se število brezposelnih, saj imajo mnogi upokojeni espeji tudi zaposlene delavce;

• starejši espeji, ki dobivajo tudi pokojnino in niso odvisni zgolj od trga, bodo lažje izvajali mentorstvo in prenašali svoje znanje na mlajše generacije, ki vstopajo na trg dela.

 

OZS skrbi, v kakšnem finančnem in psihosocialnem položaju bodo živeli upokojenci v bodoče, zato predlaga spremembo pokojninske zakonodaje v delu, ki za uveljavitev celotne pokojnine od zavarovanca zahteva zapiranje espeja. Problem je, kako bo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v bodoče zagotavljal pravice zavarovancev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in kako bo uspela država iz proračuna zagotavljati trajni primanjkljaj v pokojninski blagajni, ki vsako leto znaša cca. 1,5 milijarde evrov. 

 

S sprejemom predloga OZS bi se približali zakonski ureditvi, ki že velja za kategorijo kmetov. Prav tako bi se do določene mere izenačili s kategorijo upokojencev, ki sedaj lahko brez škodljivega vpliva na pokojnino, iz naslova civilnopravnih pogodb (npr.: podjemna, avtorska), prejemajo zneske brez omejitev.