Izvršba na plačo delavca različno izvrševanje na terenu

Izvršba na plačo delavca - različno izvrševanje na terenu

Na kolikšen del plače je mogoče z izvršbo poseči na delavčevo plačo?

Po novem od 30.7.2014 dalje pri izvršbi po Zakonu o izvršbi in zavarovanju velja:

»Na dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, ter na odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti je mogoče seči:

1. za denarne terjatve, razen za terjatve, navedene v 2. točki tega odstavka, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 70 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jo določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči;

2. za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 50 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jo določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči. »

S novo določbo se torej omejitve izvršbe usklajujejo z omejitvami, ki veljajo že sedaj v DAVČNI izvršbi.

Ravne na Koroškem, 29.07.2014 ... j.š.

V čem je razlika med prej in po novem:

1. V t.i. izvršbo na »plačo« bodo po novem avtomatično vključeni vsi prejemki, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, in so določeni v 37. členu Zakona o dohodnini, to je med drugim tudi regres, povračilo stroškov v zvezi z delom, ko so malica in prevoz na delo itd. Po stari civilni ureditvi temu ni bilo tako in je moral upnik praviloma posebej specificirati izvršbo tudi na te prejemke poleg plače, če je hotel poseči še na malico, regres, itd..

2.Po novem je dikcija, da »mora delavcu ostati najmanj znesek v višini 70% minimalne plače«. (vzeli smo najosnovnejši primer, ko ima delavec minimalno plačo in nima obveznosti kogarkoli preživljati, ter se terja navadna terjatev, ne na primer preživninska. Kajti, če mora še koga preživljati, se ta znesek poveča in tudi večji odtegljaj je mogoč.). Gre za enako dikcijo, ko je že sedaj v davčni izvršbi. Pri izvrševanju dosedanje davčne izvršbe na plačo (ki bo sedaj enaka tudi v civilni (razen, če še koga dolžnik preživlja), pa smo ugotovili, da se na terenu ta določba različno izvršuje in različno tolmači koliko mora delavcu na koncu ostati oz se mu mora nakazati. Kar pa ni OK!

Ugotavljamo, da so nekateri računovodje to izvrševali oz. izvršujejo na način, da so na koncu delavcu nakazali znesek po naslednji formuli:

Bruto minimalna plača – 70% = 552,41 EUR. Ta znesek ( to je 552,41 EUR) so šteli za bruto znesek, od katerega so odtegnili še davke in prispevke in nato šele to razliko nakazali delavcu (to je cca 370 EUR). Torej je delavcu bilo pri davčni izvršbi nakazano manj kot 400 EUR neto.

Drugi računovodski servisi oz računovodje pa so to izvrševali in izvršujejo na način, da se delavcu nakaže minimalno 552,41 EUR (neto), torej ne da se od tega zneska še odtegnejo davki in prispevki.

In ta pristop in razumevanje zakona je po našem mnenju pravilen. To nam je potrdilo tudi Ministrstvo za pravosodje.

Če pa primerjamo sicer še izvršbo po stari in novi verziji ZIZ, bo sedaj delavcu pri izvršbi na plačo (za nepriviligirano terjatev in če nikogar ne preživlja) ostalo 50 EUR manj kot mu je po dikciji stare verzije ZIZ. Seveda glede na način obračunavanja, da mora delavcu ostati za nakazilo 552,41 EUR neto (in ne bruto).

http://www.ooz-ravne.si - OOZ Ravne

PREDSTAVITEV

PONUDBA

Izvršba na plačo delavca - različno izvrševanje na terenu