V kolikor ta pojasnila niso ustrezna ali jih posameznik sploh ne poda, sledi odločba ZPIZ-a o ugotovitvi lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je možna celo za 5 let nazaj od dneva izdaje prvostopenjske odločbe.

 

Vse od leta 2000 naprej je bil postopek t.i. »izvzema iz zavarovanja« po določbah in pogojih iz 18. člena ZPIZ-1, ki je pod določenimi pogoji omogočal s.p.-ju opravljanje dejavnosti kljub polni upokojitvi dokaj transparenten in nedvoumen. V izogib napakam so v strokovnih službah pri OZS zelo natančno pojasnjevali kakšen je pravilen postopek in na kaj mora podjetnik biti pozoren. 

 

Ena od znanih napak, ki so bile posledica tega je, da so nekateri raje in bolj verjeli »govoricam« kot pa svetovalcem v strokovnih službah, je ta, da tisti podjetnik, ki se je upokojil iz naslova popoldanske dejavnosti še ni bil star 63 let, pri vložitvi vloge za upokojitev pa je zamolčal podatek, da ima še vedno s.p.. Tisti, ki so nadaljevali z dejavnostjo na način, da so imeli vsaj enega zaposlenega delavca s polnim delovnim časom, bi morali takšen pogoj izpolnjevati vseskozi, kar pomeni, da so morali v primeru prenehanja delovnega razmerja edinega delavca le-tega nadomestiti z novim delavcem. Tisti, ki so uveljavili izvzem iz zavarovanja na podlagi triletnega nizkega dobička, pa bi tak cenzus ne smeli presegati niti v naslednjih letih

 

Zgodbo zase pa predstavljajo tisti, ki so se upokojili sredi osemdesetih ali devetdesetih let, pa ob tem obdržali obrtno dejavnost oz. s.p. odprli šele kasneje po upokojitvi.

 

 

Tisti, ki še niso v postopku naj preverijo ali so pogoje za izvzem iz zavarovanja izpolnjevali vseskozi in v primeru, da so jih, naj to pojasnijo ZPIZ-u na tak ali drugačen način. V kolikor jih niso izpolnjevali pa je morda še najbolje, da s.p. čimprej zaprejo. V primeru, da so že v obravnavi, še posebej, če jim je ZPIZ že izdal odločbo o ugotovitvi lastnosti zavarovanca, pa je skoraj zagotovo smiselno vložiti pritožbo.