Drugi prejemki iz delovnega razmerja

V članku dr. Lidija Robnik piše o upravičenosti delavcev do drugih prejemkov iz delovnega razmerja, pod katerimi pogoji se izplačujejo ter primeri knjiženja.

Delojemalci so upravičeni tudi do prejema drugih prejemkov iz delovnega razmerja, če izpolnjujejo določene pogoje pri opravljanju dela po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za nedoločen oziroma določen čas.

Terenski dodatek

Povračilo stroškov za delo na terenu se ne všteva v davčno osnovo, če je izplačano delojemalcu, ki najmanj 2 dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja svojega običajnega prebivališča in izven kraja sedeža delodajalca, do višine 5,84 € na dan, če delodajalec zagotovi prehrano in prenočevanje.

V primeru, da delodajalec ne zagotovi prehrane in prenočevanja, se v davčno osnovo ne všteva povračilo stroškov v višini dnevnice in prenočevanje na službenem potovanju.

• Poročanje v obrazcu REK-0 VD 1190.

Nadomestilo za ločeno življenje

Nadomestilo za ločeno življenje izplačano delojemalcu, ki opravlja delo izven kraja, kjer živi s svojo družino in zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine. V davčno osnovo se ne všteva v višini 434 € na mesec oziroma sorazmerni del zneska, če delojemalec prebiva ločeno od družine manj kot mesec dni.

Delojemalcu, ki se sam odloči, da bo zaradi zaposlitve bival ločeno od družine (primeroma: delavec s prebivališčem v Novem mestu se zaposli v Murski Soboti, kjer tudi živi v času zaposlitve), v primeru obračunanega in izplačanega nadomestilo za ločeno življenje se to všteva v davčno osnovo dohodka delojemalca.

Družina je življenjska skupnost staršev in otrok, pri čemer se šteje, da skupnost obstaja do otrokovega dopolnjenega osemnajstega leta starosti oziroma največ do dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti, če se otrok redno šola. Družina je tudi življenjska skupnost zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev. 

Delojemalcu, ki je izplačano nadomestilo za ločeno življenje, se izplačan terenski dodatek všteva v davčno osnovo. V primeru, da je bil delojemalec z delovnega mesta, na katero je bil razporejen ali napoten na delo zaradi službenih potreb, poslan na teren se terenski dodatek ne všteva v davčno osnovo.

• Poročanje v obrazcu REK-0 1003 (brez prispevkov), 1089 (z prispevki). iREK 1104.

Jubilejna nagrada

Jubilejna nagrada za skupno delovno dobo ali za skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu je odvisno od določil Kolektivne pogodbe dejavnosti, podjetniških pogodb, internih aktih delodajalca ali določil v pogodbah o zaposlitvi.

V primeru, da  je bila delojemalcu izplačana jubilejna nagrada za skupno delovno dobo, se pri istem delodajalcu kasneje izplačane jubilejne nagrade za skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

• Poročanje v obrazcu REK-0 1003 (brez prispevkov). 1089 (z prispevki). iREK 1104.

Odpravnina iz operativnih razlogov ali razlogov nesposobnosti delojemalca

Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih (operativnih) razlogov ali iz razloga nesposobnosti (fizične ali psihične omejitve, neizpolnjevanje delovnih obveznosti), je dolžan izplačati delojemalcu odpravnino.

Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna bruto plača, ki jo je delojemalec prejel v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

Vrednost bruto plač je treba deliti s koeficientom, glede na leta zaposlitve:

1 - 10 let = 5

10 - 20 let = 4

nad 20 let = 3

Primer 1:  Povprečna bruto plača za zadnje tri mesece je 2.500 € in je bil zaposlen pri delodajalcu, ki mu je dal odpoved 15 let. Povprečna bruto plača v RS je 2.400 €.

2.500 € x 15 / 4 = 9.375 €. Odpravnina ni obdavčena, ker ne presega 10-kratnik povprečne bruto place v RS.

Primer 2:  Povprečna bruto plača za zadnje tri mesece je 3.500 € in je bil zaposlen pri delodajalcu, ki mu je dal odpoved 25 let. Povprečna bruto plača v RS je 2.400 €.

3.500 € x 25 / 4 = 29.167 €. Odpravnina presega 10-kratnik povprečne bruto plače v RS in je razlika obdavčena s prispevki (23,10 % - delojemalec in 1,10 % delodajalec) in akontacijo dohodnine, ki je izračunana po mesečni dohodninski lestvici.

• Poročanje v obrazcu REK-0 1089 (brez prispevkov), 1101 (z prispevki). iREK 1104, 1109.

Odpravnina ob upokojitvi

Delojemalec, ki se upokoji, mu pripada odpravnina v višini dveh povprečnih bruto plač delojemalca ali bruto plač v RS (povprečje so zadnje trije meseci pred mesecem obračuna).

Če se delavec po upokojitvi ponovno zaposli, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi nima pravice do odpravnine. Delavec tudi ni upravičen do odpravnine ob upokojitvi, če ima pravico do odpravnine (operativen razlog oziroma razlog nesposobnosti) oziroma je delodajalec zanj financiral dokup pokojninske dobe.

Če se obračuna odpravnina v sorazmernem znesku (delna upokojitev), se tudi za davčne namene neobdavčen znesek sorazmerno zmanjša.

Odpravnina je obdavčena, če presega 300 % povprečne letne bruto plače preteklega leta.

• Poročanje v obrazcu REK-0 1089 (brez prispevkov), 1003 (z prispevki). iREK 1104, 1109.

Odpravnina - pogodba za določena čas

V primeru, da ima delojemalec sklenjeno pogodbo za določen čas, je le-ta lahko maksimalno do dveh let na delovno mesto.

Obračun odpravnine od dopolnjenega polnega enega meseca do dvanajst mesecev je 20 % od osnove, ki je povprečna mesečna bruto plača, ki jo je delojemalec prejel v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo (dalje osnova).

Kaj pa v primeru, ko je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena za več kot eno leto?

Delojemalec ima ob izteku pogodbe pravico do odpravnine v višini 20 % osnove, ki se poveča za sorazmerni del (1/12) odpravnine za vsak mesec dela nad enim letom.

Delojemalec, ki ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri istem delodajalcu nepretrgoma nadaljuje z delom na podlagi sklenjene nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas se odpravnina izplača ob prenehanju zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri istem delodajalcu.

Primer 1: Povprečna bruto plača delojemalca za zadnje tri mesece je 1.500 €. Delovno razmerje je trajalo polni dve leti.

Izračun: 1.500 € x 20 % = 300 € (odpravnina za eno leto). 600 € (odpravnina za dve leti).

Primer 2: Povprečna bruto plača delojemalca za zadnje tri mesece je 1.500 €. Delovno razmerje je trajalo devet mesecev.

Izračun: 1.500 € x 20 % = 300 € (odpravnina od enega do dvanajst mesecev).

Primer 3: Povprečna bruto plača delojemalca za zadnje tri mesece je 1.500 €. Delovno razmerje je trajalo osemnajst mesecev.

Izračun: 1.500 € x 20 % = 300 € (odpravnina od enega do dvanajst mesecev). 300 € / 12 x 6 = 450 €.

• Poročanje v obrazcu REK-0 1101.  iREK 1109.

Solidarnostna pomoč

Solidarnostna pomoč je finančna podpora, ki jo lahko delodajalec izplača delojemalcu ob nepredvidljivih dogodkih, kot so bolezni ali naravne nesreče.

Izplačilo ni zakonsko obvezno, razen če je to določeno v kolektivni pogodbi dejavnosti, podjetniški pogodbi ali internem aktu.

Solidarnostna pomoč se ne šteje v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja v naslednjih primerih:

• ob smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do zneska 5.000 €. Povračilo stroškov pogreba ob smrti delojemalca se vključijo v solidarnostno pomoč;
• ob težji invalidnosti, daljši bolezni delojemalca, ob elementarni nesreči, ki prizadene delojemalca, do zneska 2.000 €.

Težja invalidnost se opredeljuje kot stanje, ki nastane zaradi poškodbe, okvare in povzroči, da je delojemalec odsoten z dela tri mesece ali več ali v tem obdobju dela največ štiri ure na dan.

V primeru, da bolezen ali invalidnost traja več kot eno leto, se lahko vsako leto izplača solidarnostna pomoč brez obdavčitve.

Družinski člani delojemalca 

Pri koriščenju solidarnostne pomoči je pomembno, kaj se šteje za družinske člane. V to kategorijo spadajo:

• zakonci ter otroci in posvojenci, ki jih delojemalec preživlja,
• oseba, ki z delojemalcem živi v življenjski skupnosti, ki je enaka zakonski zvezi.

Če izplačan znesek presega neobdavčeno mejo, se razlika davčno obravnava kot dohodek iz delovnega razmerja.
V primeru izplačila solidarnostne pomoči ob smrti delojemalca, se to izplačilo za davčne namene obravnava kot izplačilo delojemalcu.

Delojemalec mora pred izplačilom enkratne solidarnostne pomoči, delodajalcu nastalo škodo izkazati z ustreznimi dokazili o nastanku takšne škode, ki ogroža zdravje in povzroča neprimerno življenjsko okolje za bivanje, kot so:

zapisnik k prijavi škodnega dogodka na delojemalčevemu prebivališču zavarovalnici, cenitve, fotografije, iz katerih je razvidna škoda na delojemalčevemu prebivališču, računi popravil, dokazila o prejetih sredstvih za popravo škode, ipd.

• Delodajalec o izplačilih enkratne solidarnostne pomoči poroča v REK-0 VD 1003 (brez prispevkov), 1089 (z prispevki). iREK 1104.

Knjiženje drugih prejemkov iz delovnega razmerja - do Uredbe

Knjiženje drugih prejemkov iz delovnega razmerja - nad Uredbo

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 29. 10. 2025, www.findinfo.si, Avtor: dr. Lidija Robnik

vir: podjetniški portal