Intrastat 2025: praktični vidiki, roki in primerjava z DDV

Poročanje podjetij v sistem Intrastat državam članicam EU omogoča spremljanje blagovne menjave znotraj EU. Ker na notranjih mejah med državami članicami EU ni več carinske kontrole in ker za odpremo blaga v drugo državo članico oziroma prejem iz nje ni treba vložiti carinske deklaracije, morajo o teh transakcijah podjetja poročati sama.

Zavezanci za poročanje

Vsi, ki so davčni zavezanci in so v Sloveniji identificirani za namene DDV ter so presegli statistični prag za poročanje odprem oziroma prejemov blaga znotraj EU, so zavezani k oddaji poročil v sistem Intrastat. V letu 2025 je vključitveni prag za poročanje prejemov blaga 240.000 EUR, za poročanje odprem blaga pa 270.000 EUR.

FUNG ta prag preverja vsaj enkrat letno, promet pa ugotovi iz podatkov, ki jih davčni zavezanci posredujejo za namene DDV. Če podjetje prag preseže med letom, prejme poziv k registraciji za poročanje v sistem Intrastat. Podjetja ne morejo kar sama začeti s poročanjem. Počakati morajo na uradno obvestilo, ki ga običajno prejmejo z nekajmesečno zakasnitvijo. Prvič morajo nato poročati za tri pretekle mesece, nato pa redno vsak mesec.

Primer: FUNG na podlagi podatkov, ki jih je zavezanec poročal za namene DDV, ugotovi, da je zavezanec statistični prag za poročanje v sistem Intrastat presegel v marcu. Preden FUNG pridobi podatke in pošlje obvestilo, mine nekaj časa, zato zavezancu šele maja ali junija pošlje obvestilo o zavezanosti k poročanju. Zavezanec najprej izpolni vprašalnik in določene obrazce, na podlagi katerih ga FUNG vključi v sistem Intrastat. Ko je enkrat vključen, mora oddajati mesečna Intrastat poročila od marca dalje. Poročati mora, dokler od FUNG ne prejme obvestila, da so njegove transakcije znotraj EU pod statističnim pragom in mu zato ni več treba poročati.

Podjetje je lahko zavezano k poročanju samo enega toka blaga ali pa obeh (samo za odpreme ali samo za prejeme blaga ali oboje), odvisno od njegovega letnega prometa.

Rok za oddajo Intrastat poročila

Obdobje poročanja je koledarski mesec, v katerem je bilo blago odpremljeno oziroma prejeto, v nekaterih primerih je to v istem mesecu, ko je za blago izdan račun. Če račun ni izdan v mesecu, ki sledi mesecu odpreme oziroma prejema blaga, mora zavezanec o tem blagu poročati najkasneje v naslednjem mesecu po dejanskem gibanju blaga.

Rok za oddajo Intrastat poročil je od 1. do vključno 15. dne v mesecu za pretekli mesec. Pomembno je, da kadar 15. dan v mesecu ni delovni dan, je rok za oddajo poročil zadnji delovni dan pred tem datumom. Pri oddaji Intrastat poročil se ne uporablja pravilo iz ZDavp-2, ki prestavi rok na naslednji delovni dan, ampak je dejansko 15. dan meseca zadnji rok za oddajo poročil za transakcije z blagom v preteklem mesecu.

Primer: Če je 15. avgust ponedeljek in praznik, mora biti Intrastat poročilo za julij oddano že v petek, 12. avgusta.

Drugače pa je pri oddaji, na primer, rekapitulacijskega poročila, ki ga mora zavezanec za namene DDV oddati do 20. dne v mesecu za predhodni mesec. Če je 20. dan v mesecu nedelja, se rok za oddajo prestavi na prvi naslednji delovni dan, torej na ponedeljek.

Kako se poroča v sistem Intrastat?

Zavezanci morajo podatke v sistem Intrastat poročati elektronsko. To lahko storijo z izmenjavo elektronskih sporočil ali pa prek spletnega obrazca. Zavezanec se za način poročanja odloči ob izpolnitvi vprašalnika, ki ga prejme od FUNG, prav tako pristojnemu organu tudi sporoči, ali bo poročal sam ali prek pooblaščene osebe, imenovane deklarant.

Zavezanec lahko način poročanja podatkov kadarkoli spremeni, vendar mora o tem obvestiti Oddelek za Intrastat pri FUNG.

Katere transakcije se poročajo v sistem Intrastat?

Zavezanci morajo poročati o fizičnem toku blaga, kadar je blago prodano in odpremljeno v drugo državo članico, ali kadar zavezanec blago kupi in ga prejme iz druge države članice. Prav tako morajo poročati o prenosih blaga znotraj EU, vračilih in nadomestnih dobavah.

Predvsem pri večstranskih poslih je pomembno poudariti, da se v sistem Intrastat poroča o fizičnem toku blaga, medtem ko so pravila za poročanje o DDV drugačna.

V sistem Intrastat se ne poroča o storitvah, razen o popravilih in oplemenitenjih. Prav tako se ne poroča o transakcijah z blagom, ki fizično niso v Sloveniji (na primer nakup in prodaja blaga v Nemčiji).

FUNG in SURS vsako leto objavita Intrastat navodila za poročanje, kjer je v prilogi 2 navedeno blago, s katerim se trguje, vendar pa zavezancu o teh transakcijah ni treba poročati v sistem Intrastat. To so na primer denarno zlato, plačilna sredstva, blago za začasno rabo, prenos programske opreme prek interneta, reklamni material in tržni vzorci ter prevozna sredstva, s katerimi se prevaža blago.

Pogosta vprašanja

Ali so samo slovenska podjetja dolžna poročati v sistem Intrastat?

Ne, tudi podjetja s sedežem izven Slovenije, ki so v Sloveniji identificirana za namene DDV in opravljajo dobave blaga iz Slovenije v druge države članice oziroma prejemajo blago iz drugih držav članic v Slovenijo. V sistem Intrastat morajo poročati, ko presežejo vključitveni statistični prag za poročanje.

Zavezanec je imel v letu 2024 samo eno vrednostno veliko dobavo blaga iz Slovenije v drugo državo članico (prodaja jahte v Italijo). Ali mora tudi v letu 2025 poročati v sistem Intrastat?

Načeloma da, saj ima FUNG podatek, da je v letu 2024 presegel vključitveni prag za poročanje. Vendar pa lahko zavezanec finančni upravi (intrastat.fu@gov.si) pošlje obrazložitev, da je bil v letu 2024 opravljen enkratni posel in da v letu 2025 zagotovo ne bo presegel vključitvenega praga. Na podlagi tega obvestila mu bo FUNG poslala obvestilo, s katerim dnem preneha njegova dolžnost poročanja v sistem Intrastat.

V mesecu septembru podjetje ne bo imelo nobenih odprem niti prejemov blaga znotraj EU. Ali mora vseeno oddati poročila v sistem Intrastat?

Da, zavezanec mora oddati prazno poročilo, če v tistem mesecu ni imel nobenih odprem oziroma prejemov blaga.

Ali so podatki, ki jih zavezanec poroča za DDV namene enaki kot za poročanje v sistem Intrastat?

Ne, za DDV namene so pomembni predvsem podatki o vrednosti blaga ter o davčnih zavezancih. Pri poročanju v sistem Intrastat pa je treba sporočiti veliko več podatkov o blagu. Zavezanec mora sporočiti šifro blaga iz Kombinirane nomenklature s carinsko tarifo, državo porekla, vrsto posla, neto maso ter količino v dodatni merski enoti, kadar je predpisana. Poleg podatkov o blagu pa mora navesti tudi državo namena (pri odpremah) ter državo pošiljanja (pri prejemih), znesek na računu ter ID partnerja (pri odpremah blaga).

Ali mora zavezanec poročati o prejemu blaga s Kanarskih otokov, ki so del Španije, vendar se po pravilih DDV uvrščajo med tretja ozemlja?

Ne, zavezanec o prejemu blaga s Kanarskih otokov ne poroča v sistem Intrastat, ker so podatki vključeni že v Extrastat. Pri prejemu blaga s Kanarskih otokov mora namreč zavezanec vložiti uvozno carinsko deklaracijo in plačati DDV.

Zavezanec je poslal blago na brezplačno popravilo v Avstrijo. Ali mora o tej odpremi poročati v sistem Intrastat?

Ne, skladno z Intrastat navodili, zavezancu ni treba poročati v sistem Intrastat, če gre za brezplačno popravilo blaga ali pa popravilo blaga v garancijskem roku.

Zavezanec bo blago odpeljal na sejem v Nemčijo. Ali mora o tem poročati v sistem Intrastat?

Ne, če je blago iz Slovenije v Nemčijo odpeljal le začasno, za čas trajanja sejma in ga bo pripeljal nazaj v Slovenijo. Če pa bo del blaga na sejmu prodal, bo v mesecu, ko bo izdal račun za to prodajo, za Intrastat namene poročal o odpremi blaga iz Slovenije v Nemčijo.

Prispevek pripravila: Andreja Kostelec, univ. dipl. ekon.

vir: miniMAX