Regres 2025: Pravice, višina in obdavčitev

Zaposleni v Sloveniji imajo po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) pravico do letnega dopusta in s tem povezano pravico do regresa. Regres je izplačilo, ki delavcu omogoča kritje stroškov, povezanih z izrabo letnega dopusta, in mora biti izplačan v skladu z zakonsko določenimi roki.

Ker so pravila glede izplačila, višine in obdavčitve regresa natančno določena, je pomembno, da tako delodajalci kot zaposleni razumejo svoje pravice in obveznosti.

V tem članku bomo podrobneje predstavili rok za izplačilo regresa, njegovo minimalno in maksimalno višino, pravila o upravičenosti do regresa ter način izračuna sorazmernega dela regresa v primeru krajšega trajanja zaposlitve. Prav tako bomo obravnavali davčne obveznosti v primeru izplačila regresa, ki presega neobdavčen znesek.

Delodajalci so dolžni izplačati regres za letni dopust najkasneje do 1. julija tekočega leta. V primeru, da se podjetje sooča s finančnimi težavami, lahko kolektivna pogodba na ravni dejavnosti določi kasnejši rok izplačila, vendar ne pozneje kot do 1. novembra istega leta.

Pravica do regresa in njegova višina 

Najnižji znesek regresa ustreza minimalni plači, ki se vsako leto prilagaja glede na inflacijo in življenjske stroške. V letu 2025 znaša minimalna plača 1.277,72 EUR bruto. Višina najvišjega neobdavčenega regresa je določena glede na povprečno plačo za predpretekli mesec v Sloveniji, ki se mesečno spreminja. Pred izplačilom je treba preveriti aktualne podatke, ki jih objavlja Statistični urad Republike Slovenije.

Vsak zaposleni, ki ima pravico do letnega dopusta, ima hkrati tudi pravico do regresa. To določa 131. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Regres pripada ne glede na to, ali zaposleni v tekočem letu v celoti izkoristi dopust ali ne.

Če ima delavec sklenjeno pogodbo za krajši delovni čas, mu pripada sorazmerni del regresa, razen če gre za posebne primere, kot so zaposlitve na podlagi zakonodaje o pokojninskem, invalidskem ali zdravstvenem zavarovanju ali starševskem dopustu. V teh primerih je delavec upravičen do celotnega regresa.

Zaposleni, ki sklene delovno razmerje sredi leta, pridobi pravico do sorazmernega dela regresa, skladno s številom mesecev zaposlitve.

Neizplačilo regresa je resna kršitev

Regres za letni dopust je ena izmed temeljnih pravic zaposlenih v Sloveniji in pomemben del delovnega razmerja. Služil naj bi svojemu osnovnemu namenu – omogočiti delavcem finančno podporo pri koriščenju letnega dopusta. Delodajalci morajo zagotoviti pravočasno in pravilno izplačilo regresa, pri čemer morajo upoštevati zakonodajne določbe ter morebitne kolektivne pogodbe.

Pomembno je tudi razumeti, da višina regresa ni fiksna in da obstajajo tako minimalni kot maksimalni zneski, ki vplivajo na obdavčitev. Pravila glede sorazmernega izračuna regresa in dopusta so ključnega pomena za pravično obravnavo delavcev z različnimi oblikami zaposlitev.

Neizplačilo regresa za letni dopust predstavlja resno kršitev delovnopravne zakonodaje v Sloveniji. V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) so za delodajalce, ki ne izplačajo regresa, predvidene naslednje kazenske določbe:

Denarne kazni za delodajalce:

• Za delodajalce z več kot 10 zaposlenimi: globa od 3.000 € do 20.000 €
• Za delodajalce z 10 ali manj zaposlenimi: globa od 1.500 € do 8.000 €
• Za odgovorne osebe delodajalca: globa od 450 € do 2.000 €

Poleg denarnih kazni lahko neizplačilo regresa povzroči tudi druge sankcije, kot so omejitve pri sodelovanju v postopkih javnega naročanja ali omejitve pri ustanavljanju novih družb.

Delavcem, ki niso prejeli regresa, se svetuje, da najprej pisno opozorijo delodajalca na neizplačilo. Če to ne prinese rezultatov, lahko vložijo prijavo pri Inšpektoratu RS za delo ali sprožijo postopek na pristojnem delovnem sodišču za izterjavo neizplačanega regresa.

Pomembno je, da delavci ukrepajo pravočasno, saj lahko neizplačan regres terjajo do pet let nazaj.

Neizplačilo regresa za letni dopust predstavlja prekršek, za katerega so predvidene visoke denarne kazni in druge sankcije za delodajalca. Delavcem se svetuje, da v primeru neizplačila regresa pravočasno ukrepajo in uporabijo razpoložljive pravne poti za zaščito svojih pravic.

Pripravila: Mojca Vincek, Kleos, računovodske storitve d. o. o.

vir: minimax