Kaj storiti če dobite račun iz države članice, ki vsebuje DDV številko s pripono EX

V sklopu Direktive 2020/285/EU iz dne 28.2.2020, ki jo je Slovenija s koncem lanskega leta prenesla v domačo zakonodajo, lahko mali davčni zavezanci od 1.1.2025 uporabljajo t.i. čezmejno SME ureditev oz. čezmejno ureditev za male zavezance.

Glede na omenjeno Direktivo, naj bi vse članice prenesle določbe v svoje nacionalne zakonodaje do 1.1.2025 in ključne podatke o nacionalnih pravilih te ureditve posredovale Evropski komisiji, vendar pa to še ni uspelo vsem članicam EU. Španija npr. te Direktive ni prenesla v svojo zakonodajo, kar pomeni, da posebne čezmejne SME ureditve v tej državi članici ne bo možno uporabljati. Nekatere oz. zaenkrat večina preostalih držav članic, pa podatkov oz. določil v povezavi z nacionalnimi zakonodajami na področju čezmejne SME ureditve še niso posredovale Evropski komisiji (na linku razvidno katere države so podatke že posredovale). Ta podatke zbira z namenom objave na spletnem portalu, da bodo uporabniki čezmejne SME ureditve (ki morajo upoštevati tudi nacionalne predpise posameznih držav članic, kjer to ureditev uporabljajo) iz drugih držav članic na enem mestu dobili informacije o pogojih in pravilih uporabe te ureditve v dotični državi. Trenutno ta spletni portal še ni preveden v slovenski jezik.

Namen čezmejne SME ureditve?

Po dosedanjih pravilih o DDV, torej do 31.12.2024, so bili mali davčni zavezanci pri čezmejnem poslovanju pogosto v slabšem položaju, kot pa njihovi konkurenti (prav tako mali zavezanci s sedežem) v državi članici. Namreč, če je mali zavezanec npr. iz Italije opravil storitev prevajanja (25. člen, 1. odstavek ZDDV-1) slovenskemu malemu davčnemu zavezancu, potem je prejemnik te storitve (zavezanec v Sloveniji), zavezan k samoobdavčitvi, medtem ko samoobdavčitv ni  potrebna, če zavezancu v Sloveniji storitev opravi mali davčni zavezanec iz Slovenije. Torej, v tem primeru, je mali zavezanec iz Italije manj privlačen oz. konkurenčen za naročnike v Sloveniji, kot pa mali zavezanec iz Slovenije.

Čezmejna SME ureditev ima tako cilj, da se male davčne zavezance znotraj unije postavi v čim bolj enakovreden položaj pri čezmejnih transakcijah. To pa pomeni, da bo zavezanec s sedežem v Sloveniji, čezmejno SME ureditev do določene višine prometa (prag prometa določa posamezna nacionalna zakonodaja države članice), ki ga ustvari v posamezni državi članici, v tej članici lahko uporabljal čezmejno SME oprostitev. Velja pa tudi obratno: v Sloveniji lahko čezmejno SME ureditev uporabljajo zavezanci s sedežem v drugi državi članici, ki obdavčljiv promet ustvarjajo (tudi) v Sloveniji. Uporabniki čezmejne SME ureditve, bodo za te namene morali pridobiti posebno ID DDV številko, ki bo vsebovala pripono EX. Čezmejno SME ureditev lahko uporabljajo zgolj zavezanci, ki imajo unijski promet (torej seštevek vseh prometov po posameznih državah članicah) pod pragom 100.000 EUR, uporaba pa je popolnoma prostovoljna. Ob tem opozarjam, da se čezmejna SME ureditev uporablja zgolj za izstopne transakcije, ne pa za vstopne transakcije zavezanca. 

Kaj storiti, če dobite račun z DDV številko, ki vsebuje pripono EX?

Če ste od zavezancev iz drugih držav članic prejeli storitev, za katero velja, da je kraj obdavčitve v Sloveniji (po 25.členu, odstavek 1 ZDDV-1) in dobite za to storitev račun z identifikacijsko številko za DDV, ki vsebuje pripono EX, najprej storite naslednje:

• V VIES »SME-on-the-web« sistemu, ki bo (predvidoma v kratkem) na voljo, je najprej potrebno preveriti, če je ta DDV EX številka potrjena za uporabo v Sloveniji.
• V primeru, da je številka v Sloveniji veljavna oz. ima potrjeno uporabo v Sloveniji, potem velja (enako, kot če bi kupili od malega zavezanca za DDV iz Slovenije):
  • Če ste mali zavezanec: za prejem storitve se vam ni potrebno registrirati kot atipični zavezanec za DDV, saj za to prejeto storitev ni potrebno narediti samoobdavčitve v Sloveniji
  • Če ste redni zavezanec za DDV: samoobdavčitev ni potrebna
• V primeru, da številka v Sloveniji ni potrjena za uporabo (kot do sedaj):
  • Če ste mali zavezanec: registracija kot atipični zavezanec za DDV in samoobdavčitev, brez pravice do odbitka DDV
  • Če ste v rednem sistemu DDV: samoobdavčitev, s pravico do odbitka za DDV (če naročnik izpolnjuje pogoje)

Več o posebni ureditvi za male zavezance ureditvi si lahko preberete v publikaciji FURSa.