Dodatek št. 8 h Kolektivni pogodbi za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije

V Uradnem listu štev. 110 je bil dne 23.12.2024 objavljen Dodatek štev. 8 h Kolektivni pogodbi za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije. Ta dodatek je začel veljati in se uporabljati 24.12.2024.

Besedilo dodatka je objavljeno na spletni strani in sicer:

https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/celotno-kazalo/2024110 (od strani 12884 dalje)

Navedena Kolektivna pogodba dejavnosti  ima celotno razširjeno veljavnost, kar pomeni, da zavezuje vse delodajalce, ne glede na članstvo v delodajalskih organizacijah, podpisnicah te kolektivne pogodbe dejavnosti, če kot glavno dejavnost opravljajo katero izmed dejavnosti, ki so navedene 2. členu  kolektivne pogodbe.

Katere so bistvene  spremembe in dopolnitve?

1. Osebna veljavnost

V 3. členu se doda, da za poslovodne osebe in prokuriste ta kolektivna pogodba ne velja, razen, če je tako določeno v pogodbi o zaposlitvi.

Spremeni se tudi 4. odst. navedenega člena in sicer se za vajence, dijake in študente na obveznem praktičnem delu oziroma usposabljanju ta kolektivna pogodba uporablja le glede pravic, ki jih izrecno navaja zakon, ki ureja delovna razmerja ali ta kolektivna pogodba.

2. Tarifni razredi in razvrstitev del

Dela se razvrščajo v osem tarifnih razredov glede na zahtevnost in zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v splošnem  aktu, (8. člen dodatka št. 8 h kolektivni pogodbi)

3. Opravljanje drugega dela

Sprememba 8. alineje 1. odst. 15. člena kolektivne pogodbe

V  primeru, da izvajalec medicine dela izda zdravniško spričevalo, iz katerega izhaja, da delavec izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve za opravljanje dela na delovnem mestu,
opredeljenim s pogodbo o zaposlitvi, z omejitvami, in delodajalec delavcu dela z navedenimi omejitvami ne more zagotoviti.

Delodajalec lahko delavcu odredi opravljanje drugega ustreznega ali primernega dela v tem primeru le, če to delo ustreza interni usposobljenosti delavca in izvajalec medicine dela izda zdravniško spričevalo, da delavec izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve za to drugo delo. Po preteku roka opravljanja drugega primernega dela se ponovno opravi ocena zmožnosti
delavca za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi.

Sprememba 2. odst. 15. člena kolektivne pogodbe

Delavec je dolžan opravljati drugo delo, dokler obstajajo razlogi, navedeni v prvem odstavku tega člena, in sicer največ 65 delovnih dni v posameznem koledarskem,  z njegovim soglasjem pa nadaljnjih 60 delovnih dni v koledarskem letu.

4. Razporejanje delovnega časa

Če delavec v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja predlaga drugačno razporeditev delovnega časa, mu mora delodajalec, upoštevaje potrebe delovnega procesa, pisno utemeljiti svojo odločitev.

5. Doda se nov 26.a člen pravica do odklopa

Delodajalci z namenom učinkovitega uresničevanja pravice delavcev do ločenosti poklicnega in zasebnega življenja, priznavajo pravico delavcem, da jim v času izrabe počitka in v času upravičenih odsotnosti z dela, ni treba biti na razpolago in se odzvati ter zaradi tega ne sme biti sankcioniran.

Delodajalec ne krši pravice do odklopa, če v času odklopa kontaktira delavca v primeru, ko je ali bi lahko bil resneje ogrožen delovni proces.

Delodajalec v zvezi s pravico do odklopa zagotavlja naslednje ukrepe, na primer:

• ureditev nadomeščanja oziroma zamenjave za posameznega delavca v primeru odsotnosti;
• izobraževanje zaposlenih za nastavitev pisnega obvestila na službeni e-pošti o odsotnosti delavca v času načrtovane odsotnosti oziroma aktivaciji samodejnega odgovora, ki mora vsebovati obvestilo pošiljatelju, da je prejemnik odsoten in da se bo na prejeto e-pošto odzval ob vrnitvi, obvestilo lahko vsebuje tudi alternativne kontakte;
• zagotovitev vključenosti obvestila v službeno e-pošto, da naslovniku ni potrebno odgovarjati na sporočila v času odklopa, razen če je resneje ogrožen delovni proces;
• seznanitev zaposlenih, da se izven delovnega časa niso dolžni odzvati na telefonske klice ali SMS sporočila, razen če je resneje ogrožen delovni proces;
• spodbujanje kulture, ki ceni in spoštuje ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem.

S podjetniško kolektivno pogodbo ali splošnim aktom pri delodajalcu se lahko opredeli drugačen ali dodaten nabor ukrepov za uresničevanje pravice do odklopa.

6. Druge odsotnosti z dela

Za četrtim odstavkom 27. člena se doda nov 5. odst. in sicer:

Delavec je dolžan praviloma v vseh primerih predvidenih odsotnosti z dela (po tem členu), delodajalcu predložiti verodostojno dokazilo, iz katerega izhaja obstoj upravičene okoliščine (razlog) za delavčevo odsotnost.

7. Odsotnost z dela brez nadomestila plače

Za 28. členom se doda nov 28. a člen glede oskrbovalskega dopusta in sicer:

Delavec je upravičen do petih delovnih dni neplačanega oskrbovalskega dopusta v posameznem koledarskem letu v primeru oskrbe, pod pogoji in na način kot to določa Zakon o delovnih razmerjih.

8. Regres za letni dopust

Spremeni se 1. odst. 51. člena, da se regres izplača najkasneje  do 1. julija.

9. Sprememba 53. člena glede odpravnine

Če je tako dogovorjeno v podjetniški kolektivni pogodbi ali pogodbi o zaposlitvi, višina odpravnine, ki pripada delavcu po zakonu, ki ureja delovna razmerja, v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti lahko presega 10-kratnik osnove.
Odpravnina se izplača najkasneje ob izplačilu zadnje plače.

10. Doda se nov 53. a člen glede odpravnine ob upokojitvi

Delavcu pripada ob upokojitvi odpravnina pod naslednjimi pogoji in v naslednjih višinah:

Če se delavec upokoji v treh mesecih po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev in ima hkrati dopolnjenih 40 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, delavcu pripada odpravnina ob upokojitvi v višini 4 povprečnih plač v RS za pretekle tri mesece oziroma 4 povprečnih plač delavca za pretekle 3 mesece, če je to za delavca ugodneje.

Odpravnina se izplača najkasneje ob izplačilu zadnje plače.

10. Solidarnostne pomoči

Spremeni se 3. odst. 54. člena in sicer:

Delavcu na podlagi njegovega pisnega predloga v roku vsakih 12 mesecev od prvega dne daljše neprekinjene odsotnosti (več kot tri mesece) zaradi bolezni, poškodbe ali nege pripada solidarnostna pomoč najmanj v višini 400,00EUR. Delodajalec solidarnostno pomoč izplača najkasneje pri izplačilu plače, ki sledi mesecu oddaje delavčeve vloge oziroma najkasneje v 60 dneh od oddaje vloge.

11. Prehrana med delom

Spremeni se 1. odst.  55. člena  in sicer: 

Delodajalec je praviloma dolžan zagotoviti delavcu topli obrok med delom v ustrezni kalorični vrednosti in ustrezne kakovosti. Delavcem, ki imajo dieto, in o tem delodajalcu predložijo potrdilo zdravnika specialista, mora delodajalec zagotoviti dietno prehrano. Če delodajalec ustreznega obroka ne zagotovi, mora delavcu povrniti stroške prehrane v višini, kot je določena v tarifni prilogi. Če delodajalec ne zagotovi dodatnega toplega obroka, ko delavec dela 10 ur ali več, delavcu pripada za vsako dopolnjeno uro po 8 urah prisotnosti na delu znesek določen v tarifni prilogi.

12. Prejemki dijakov in študentov na obveznem praktičnem delu

Spremeni se 3. odst. 60. člena  kolektivne  pogodbe in sicer:

Dijakom in študentom za dneve prisotnosti na obveznem praktičnem delu ter vajencem pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela ter povračilo stroškov za prehrano med delom pod enakimi pogoji in v enaki višini, ki veljajo za zaposlene pri delodajalcu.