„Krožno gospodarstvo je zasnovano tako, da se lahko obnavlja, njegov cilj pa je v vsakem trenutku zadržati najvišjo možno vrednost proizvodov, komponent in materialov, pri čemer razlikujemo med biološkim in tehničnim tokokrogom.“ |
Decembra se je zaključila operacija Krožni način življenja, ki smo jo skupaj s partnerjema A.L.P. Peca in Koroški medgeneracijski center izvajali na OOZ Ravne na Koroškem. Namen operacije je bil osvestiti malo gospodarstvo, splošno prebivalstvo, predvsem pa šolajočo mladino, o pomenu krožnega gospodarstva in prehoda nanj.
Pred začetkom izvajanja aktivnosti je bilo potrebno pridobiti potrebno predznanje na področju krožnega gospodarstva in s tem poskrbeti za kvaliteto našega dela. Po pridobljenem teoretičnem znanju smo se obrnili tudi na uporabo v praksi. Po EU in Sloveniji nekatera podjetja že vrsto let uporabljajo model krožnega gospodarstva, zato smo raziskali primere dobrih praks in se s tem podučili o prednostih in izzivih prehoda v ta sistem.
Da bi si ustvarili natančno sliko o stanju poznavanja krožnega načina gospodarstva v Mežiški dolini, smo pripravili anketo za nosilce in zaposlene v malem gospodarstvu na lokalnem območju. Cilj raziskave je bil pridobiti informacije v zvezi z ozaveščenostjo o modelu krožnega gospodarstva v smislu ali pojem sploh poznajo, vedo kaj pomeni, kaj bi jih spodbudilo, da bi v podjetju začeli delati v tej smeri in se enkrat v prihodnosti odločili, da bi uvedli tak poslovni model, kaj jih ovira oziroma jim preprečuje delovanje v tej smeri.
Z namenom izobraževanja lokalnih podjetnikov smo organizirali posvetovalno okroglo mizo preko video storitve Zoom. Sodelujoči so predstavili svoje izkušnje s prehodom na krožni način gospodarstva, primere težav in ovir v praksi, nasvete in nauke.
Ena izmed aktivnosti operacije je bila osvestiti predstavnike malega gospodarstva o načinih prehoda v krožno gospodarstvo, zato smo zanje izvedli predavanja in delavnice na to temo. Tako so udeleženci spoznali koncept krožnega gospodarstva in uspešnih podjetniških primerov, spoznali so se z zakonsko podlago te problematike. Na predavanju Prazen koš, polna delavnica, ki je bilo namenjeno širši javnosti, smo spoznali različne načine, kako z majhnimi spremembami v vsakdanjem življenju pomagati pri ohranjanju okolja in pri tem tudi prihraniti denar. Na delavnicah, ki smo jih pripravili za predstavnike različnih dejavnosti (gostinci, frizerji in kovinarji), smo za vsako stroko posebej predstavili model krožnega gospodarstva in jim s primeri dobrih praks na njihovem področju poskusili spodbuditi zanimanje za prehod v ta način gospodarstva.
Druga aktivnost v okviru operacije je bila Mladina spoznava »krožni način življenja«, trajnostni razvoj, krožno gospodarstvo in še kaj… Povezali smo se z OŠ Prežihovega Voranca na Ravnah na Koroškem in sestavili skupino učencev med 5 in 8 razredom, ki so sodelovali v krožku , ki smo ga poimenovali Moj vsakdan, ekološko naravnan. Na krožku smo se pogovarjali o tem, kako preživijo dan od jutra do večera, kako lahko s svojim ravnanjem vplivajo na okolje in kaj lahko naredijo, da zmanjšajo odpadke. Ugotovitve smo zbrali in uredili na plakatu, ki smo ga poimenovali Ekološka navodila in priporočila ter pripravili dva letaka, enega za mladino in enega za odrasle. Vendar nam je epidemija Covid-19 prekrižala načrte, da bi krožek izvedli v načrtovanem obsegu do konca, zato smo delo prilagodili in ga nadaljevali od doma. Ker zaradi epidemije zastavljenih načrtov ni bilo mogoče izpeljati, saj naj bi krožkarji v živo predstavljali ekološka navodila in priporočila ostalim učencem po osnovnih šolah v Mežiški dolini, smo se situaciji prilagodili tako, da so krožkarji sami doma posneli različne situacije in nasvete za odgovorno ravnanje z naravo in odpadki. Te posnetke smo zbrali v filmčku, ki ga bodo učitelji osnovnih šol v Mežiški dolini predvajali ob raznih ekološko usmerjenih dogodkih in s tem širili sporočilo naše operacije.
Ena od aktivnosti operacije je bila tudi KAMPANJA »STARA STVAR – NOVA VREDNOST, ZANIMIVA IN UPORABNA…«, ki je bila namenjena ozaveščanju in učenju prebivalcev Mežiške doline o pomenu ločevanja odpadkov, o ponovni uporabi, recikliranju, skratka o krožnem načinu življenja. Tudi tu nam je zagodla epidemija Covid-19, so bile zaprte izobraževalne ustanove in vrtci. Načrtovanih delavnic za najmlajše v vrtcih ni bilo možno organizirati. Smo pa v prostorih KMC organizirali dve kreativni delavnici, na katerih so članice društva pokazale svoje veščine. Iz starega jeansa in drugega tekstila so izdelovale copate, iz starih steklenic in okraskov pa so izdelovale vaze za rože. Izdelke bodo uporabile na raznih dogodkih, kjer jih bodo delile med obiskovalce in s tem širile zavest o ponovni uporabi.
Še zadnja aktivnost v okviru operacije je bila Organizacija dogodka za širšo javnost, katerega smo poimenovali Ekološka tržnica informacij. K sodelovanju na tržnici smo povabili predstavnike Energetske svetovalne mreže Ensvet, Kluba Koroških študentov, Koroškega medgeneracijskega centra, Javnega komunalnega podjetja Log, Javnega komunalnega podjetja Ravne na koroškem, družbo OK!Olje, informacijsko točko Europe direct in učence osnovne šole Prežihovega Voranca. Pridobili smo logotipe, kratke opise in vse potrebne informacije in pripravili vabilo za splošno javnost. Za obiskovalce smo izdali Ekološke mape, v katerih se nahajajo informacije o operaciji, definicija metode krožnega gospodarstva in informacije o sodelujočih. Vsak sodelujoči je imel za predstavitev na voljo svojo stojnico. Obiskovalcem so nudili svetovanje na svojem področju in izobraževalno gradivo. Partnerji na projektu smo za obiskovalce pripravili tradicionalno Koroško malico – ajdove žgance in jogurt. Na svoji stojnici smo za obiskovalce pripravili Ekološki kviz, z vprašanji na ekološko tematiko. Glede na težavnost vprašanj so obiskovalci za nagrado dobili posode za zbiranje odpadnega olja, copate in steklenice iz odpadnih materialov, majice, svinčnike in magnete z ekološkimi priporočili. Učenci OŠ Prežihovega Voranca so s kredami okrasili prizorišče, nato pa prejeli zahvalne nagrade za sodelovanje v operaciji. Prireditveni prostor smo pripravili v skladu z priporočili NIJZ – razdalja med stojnicami, obvezno nošenje mask, razkužila, ograjen prostor z enim vhodom in izhodom…
In za konec še misel indijanskega poglavarja Seattla
»Zemlja ne pripada človeku. Človek pripada zemlji. To dobro vemo. Vse je povezano med seboj, tako kot družino druži kri. Vse je povezano. Človek ni stvarnik tkanja življenja, ampak samo vlakno v njem. Kar naredi s tkanjem, dela tudi s samim seboj.«
Operacija, katere vsebina je razvoj podjetništva v povezavi s trajnostno naravnanostjo na „krožni način življenja“ in kot del tega tudi krožno gospodarstvo, naslavlja dve ključni področji:
V okviru operacije bomo izvajali aktivnosti za podjetnike, podjetja in njihove zaposlene v smislu ozaveščanja in izobraževanja malega gospodarstva o pomenu odgovornega in trajnostno naravnanega gospodarstva. Na drugi strani pa se bomo posvetili mladim, ker je jasno, da bo za občutne spremembe in prehod v krožno gospodarstvo potrebna prava kulturna revolucija, pri kateri bodo glavno vlogo odigrali tisti, ki so danes otroci in mladostniki. K sodelovanju pa bomo pritegnili tudi širšo javnost v kampanji »Stara stvar, nova vrednost…«, kjer bomo ljudi ozavestili o pomembnosti ločevanja odpadkov in nato skozi delavnice za različne ciljne skupine iskali načine, da odpadni embalaži dodamo novo vrednost.
Kratkoročni cilji
Dolgoročni cilji
Kaj je krožno gospodarstvo? Krožno gospodarstvo praktično pomeni, da na odpadke gledamo kot na jutrišnje surovine, torej da vsakemu odpadku damo možnost, da postane nova surovina in tako izkoristimo ves njegov potencial. V takšnem sistemu za odlaganje ostanejo vedno manjše količine, ki bistveno manj vplivajo na okolje, kot količine, ki jih odlagamo danes. Le s preoblikovanjem obstoječih modelov v učinkovitejši, krožni model gospodarjenja z viri, lahko zagotovimo varnost oskrbe z viri, ki je ključnega pomena za blaginjo gospodarstev in podjetij.
Prehod v krožno gospodarstvo prinaša višjo konkurenčnost gospodarstva, nova delovna mesta, manjšo odvisnost od uvoza virov, krepitev ekonomske in družbene stabilnosti, okrepljeno inovativnost in nove poslovne priložnosti ter zmanjšane obremenitve okolja.
Dejstvo pa je, da bo za prehod v krožno gospodarstvo potrebna prava kulturna revolucija, ki bo omogočila prehod iz gospodarstva, ki je povsem zasidrano v potrošnji in potrošništvu, v gospodarstvo, ki bo temeljilo na ponovni uporabi, recikliranju in ponovnemu izkoriščanju.
Glavno vlogo pri teh spremembah pa bodo odigrali tisti, ki so danes otroci in mladostniki, saj do preoblikovanja kulturnih vzorcev ne more priti brez izobraževanja za trajnost in za „krožni način življenja“!
Namen operacije je, da se našim otrokom in mladostnikom ponudi vsaj prvi korak v smeri ustrezne vzgoje in izobraževanja na področju trajnostnega razvoja in krožnega načina življenja, da bodo prav oni lahko postali resnični nosilci zgodovinskih sprememb….
Ciljne skupine